Slovenija je neizčrpen vrelec žensk, ki nas navdušujejo – s svojimi zgodbami, dejanji, značajem. Tudi enajst letošnjih nominirank je natanko takih. Navdušujočih. In to znamo Slovenci tudi vse bolj opaziti in ceniti – letošnje glasovanje je bilo izjemno po rekordnem številu glasov, ki smo jih prejeli. Še nikoli ni toliko ljudi pomagalo izbirati Slovenko leta.

Letos so bralke in bralci ta naslov dodelili Ani Petrič.

Ana Petrič, Slovenka leta 2023

Sašo Švigelj

Ana Petrič, direktorica DEOS Centra starejših Notranje Gorice, že devetnajsto leto s svojimi dejanji spreminja področje socialnega varstva. Bori se za pravice starejših, za višje normative in boljše pogoje dela zaposlenih v domovih. Še predobro ve, kako je odraščati v pomanjkanju, na obrobju družbe, pa tudi, da je mogoče kljub preprekam v življenju marsikaj doseči, spremeniti in da nikoli ne smemo obupati. Zato danes izvaja številne aktivnosti in projekte, s katerimi pomaga starejšim. S projektom Mala pozornost za veliko veselje je v pisanju voščil že osmo leto zapored povezala in vključila vse generacije. Z akcijo Podarim nasmeh zbirajo oblačila – podarijo jih stanovalcem, Kraljem ulice, otrokom s posebnimi potrebami. Poskusno so uspešno izpeljali projekt Počitnice v zameno za prostovoljno delo. Eden odmevnejših je prvi vrtec v Centru starejših, ki ima na starejše neverjetno pozitiven vpliv. V jeseni načrtujejo tudi prvo medgeneracijsko glasbeno šolo. Ana izpolnjuje zadnje želje obiskovalcev in njena najnovejša ideja je 'željomobil', ki bo starostnike s svojci odpeljal še zadnjič na morje, v rojstno vas, gore … Vse to počne zato, da bo drugače, ko bomo mi starejši, pravi. Dnevno jo kličejo na pomoč ljudje v stiski. »Nekdo mora to početi! Dokler nisi star in ne rabiš pomoči, se ne zavedaš problematike starejših, ko pa se nekaj zgodi, smo lahko v veliki stiski, ker ne moremo dobiti pomoči čez noč! Ne samo, da nam manjka kadrov, oči si zatiskamo pred boleznimi in umiranjem, zato problematika starejših res postaja družbeni problem. Lovimo zadnji vlak, da nekaj spremenimo.« Že nominacija za Slovenko leta ji je veliko pomenila, z naslovom pa, pravi, bi dobila več družbene moči, da bi izpostavila področje, ki je tako spregledano. »Želim si biti glas vseh starejših in tistih, ki delajo z njimi. Težava naše družbe je, da starejše potiskamo na njen rob. Ne zavedamo se, da bomo že jutri na tem mestu mi. Zato moramo težave začeti reševati zdaj!«

Kipec, ki je delo kiparke Ljubice Ratkajec Kočica, sta podelila direktor medijev družbe Salomon Dejan Zver in odgovorna urednica najbolj priljubljene slovenske revije Jana Melita Berzelak.
Iskriv scenarij za sobotno podelitev je spisal Igor Bračič, njegova beseda je meso postala v osebi briljantnega voditelja Klemna Slakonje, katerega gostje so bili Raiven, Leopold I. in Smrdel Brothers Collective.

Slavnostna govornica je bila velika humanitarka Anita Ogulin, ki jo je uredništvo Jane presenetilo s posebnim kipcem častne Slovenke za vse čase.
Anita pomeni milost, v Sloveniji pa - upanje. In Anita Ogulin je inštitucija upanja. Zgradila je sistem, ki predstavlja enega temeljev varnosti v tej državi. Ko ob-upaš, so tu Botrstvo, Veriga dobrih ljudi, razvoj talentov, terapije, brezplačna pravna pomoč, paketi potrebščin in hrane, večgeneracijski center, program za duševno zdravje Dobro sem, otroški parlament, brezplačne počitnice, počitniška domova in še mnogo, mnogo več. Za vsem tem pa Anita - s svojo ekipo, tega nikoli ne pozabi poudariti. Anita Ogulin je zato naša častna Slovenka za vse čase.

Kot vsako leto je bil nabor nominirank skrbno premišljen in zelo pester – so zelo različnih poklicev in različnih starosti, od najmlajše, raperke in glasbenice Masayah, do najstarejše, ilustratorke Marjance Jemec Božič, ki pri petindevetdesetih še ni odložila svoji barvic in čopičev. Vmes pa so še režiserka, pisateljica in ženska, ki ne zna in noče biti tiho Ivana Djilas, županja Romana Lesjak, ki je postala simbol trdoživosti Črne in Črnjanov, Maja Plaz, ki predano pomaga ženskam v stiski, učiteljica starega kova mag. Jožica Frigelj, ki je zraven še aktivistka; predavateljica, raziskovalka, mikrobiologinja doc.dr. Tanja Bagar, ki se zavzema, da bi konoplja dobila svoje mesto tudi v uradni medicini, prim. Marija Vegelj Pirc, pionirka slovenske psihoonkologije, poročevalka z vojnih območij Karmen W. Švegl in Mateja Zver, kapetanka ženske nogometne reprezentance, ki se zna tudi odločno upreti diskriminaciji in seksizmu.