je županja Črne na Koroškem, ki je s svojo neuklonljivo voljo zajezila obup po avgustovskih poplavah, ki so zalile polovico države. Ko se je pobesnela voda umaknila, je obula gumijaste škornje, oblekla hlače in se s kolesom zapodila na z muljem prekrite ceste, da je ljudem svoje od sveta odrezane občine prinesla upanje in pomoč. Ko je osem dni pozneje prvič legla v posteljo pred polnočjo, bi se Črna lahko preimenovala v Svetla na Koroškem. Po zaslugi marljivih krajanov, pogumnih gasilcev, vojakov, policistov in sočutnih prostovoljcev – in tudi po zaslugi županje, ki je s svojim zgledom postala simbol trdoživosti ne le Koroške, temveč tudi celotne Slovenije. »Ne bom dopustila, da bi pozabili na Črno!« je obljubila tedaj in obljubo drži še danes. Ženska, ki je v času največje naravne katastrofe v dosedanji zgodovini pokazala, kako deluje voditeljica.